Pisatelj meseca Decembra | BOGDAN KRISTOFER MEŠKO

Bogdan Kristofer Meško

Nebo in Zemlja, ki se združujeta pod njegovim peresom, izlivata roso, razširjajoč se na vse stvari po lastnem vzgibu in brez vmešavanja človeka.

Kot velikemu poznavalcu antičnih in sodobnih jezikov je avtorju uspelo odkriti povsem izvirne in nove poglede na razvoj pra-jezika. Obenem pa nam avtor v svojih delih prikaže podobnosti in istovetnosti, ki jih je mogoče zaslediti tako v slovenščini kot v sanskrtu in jih vsebujejo še mnogi drugi živi in mrtvi jeziki – albanski, avstralski, baskovski, egipčanski, estonski, francoski, germanski, gotski, grški, hetitski, italijanski, kretski, latinski, latvijski, madžarski, nemški, perzijski, punski, srbski, turški…

Talentiran in dejaven slikar, glasbenik, družbeni aktivist, pisatelj in prevajalec. Vrsto let se je tudi poglabljal v študij primerjalnega jezikoslovja in mitologij in raziskoval medsebojne podobnosti in sorodnosti različnih starih in izumrlih jezikov ter njihove podobnosti s slovenščino kot s sodobnim, a hkrati staroveškim jezikom. Z ženo, prav tako slikarko, živi v Svetem pri Komnu.

Očala? Ne, hvala!

Na svetu menda ni veliko ljudi, ki bi brali več od mene: berem namreč v »službi« in v prostem času več kot petdesetletni bralni praksi sem le dvakrat preživel po mesec dni, ne da bi prebral ene same vrstice. Prvič je bilo to zaradi zdravljenja težav z vidom, drugič pa sem potoval po Indiji in sem raje »bral« svet okrog sebe. Najmanj trikrat v življenju sem bil že tako slaboviden, da bi vsak pametnjakovič že tisočkrat odšel h okulistu.

Ker pa uradna medicina (oftalmologija) razen očal skorajda ne pozna nobene druge oblike zdravljenja za težave z očesi, sem se raje obrnil na okultista v sebi in si vid popravil od znotraj po navodilih knjige Georgea Batesa Umetnost vida. (Knjigo sem že davno razprodal in vam tega ne pišem zato, ker bi vam jo želel prodati.) Anglež Bates je bil prvi »protoalternativec« na začetku dvajsetega stoletja, ki je zahodno javnost opozoril na sredstva in vaje, s katerimi si je mogoče vid popraviti brez očal, razen seveda v primeru prirojenih očesnih okvar.

Človek, ki ima težave z vidom, ima na voljo najmanj troje:

1. da ne stori ničesar,

2. da gre k okulistu in si nabavi očala,

3. ali pa si vid okrepi in povrne z naravnimi postopki, kakršne so razvili indijski ajurvedski zdravilci in jogiji.

Oko je zelo občutljiv in pretanjen organ in tudi zelo tesno povezan z vsem telesom. V primeru pomanjkanja krvi ali živčnega izčrpanja, ali pretiranega izločanja žlez, pravzaprav pri prav vsaki resni telesni motnji ali organski spremembi v telesu, trpijo tudi oči. Temni podočnjaki kažejo na slabo kroženje krvi ali na spremembe v krvi sami. Tako imenovane »vrečke pod očmi« so pogost simptom bližanja bolezni srca ali ledvic, slabokrvnosti ali pa slabe prehrane. Oči so neposredno povezane z jetri in v primeru, če človek s svojimi nezdravimi življenjskimi navadami utrudi in izčrpa svoja jetra, se mu vid občutno poslabša. V takšnem primeru mora človek začeti hoditi prej v posteljo in več spati, in krepiti jetra tudi na druge načine, pa se mu bo izboljšal tudi vid.

Zaradi prenapenjanja oči lahko človek dobi glavobol, slabost ali vrtoglavico. Težave z vidom so pogosto povezane z duševnimi stiskami. Po Louise Hay tisti, ki škili, noče videti, kaj se dogaja, njegovi cilji pa so navzkrižni; zelena mrena je posledica pomanjkanja odpuščanja in notranje vdaje zaradi dolgotrajnih ran; konjunktivitis je posledica jeze in zavrtosti ter nepripravljenosti videti stvari takšnih, kot so. Ječmen na očesu dobite, če na življenje gledate z jeznimi očmi in se na nekoga še posebej jezite.

POZOR: Motnje vida so lahko posledica nenehnega zrenja v ekran (računalnika ali televizorja), pri katerem človek pozabi kdaj pa kdaj pomežikniti. To mežikanje pa je zelo pomembno za zdravje zrkla, ker ga podmaže. Zato se moramo navaditi, da med zrenjem v ekran televizije ali računalnika vsako minuto ali dve pomežiknemo. Enako je tudi pri branju (knjige, časopisa ali računalniškega ekrana) pomembno, da se izognemo slabi navadi branja v le enem samem položaju in na vselej isti razdalji do črk. Mišice očesa, ki je prisiljeno dlje časa ohranjati isto žarišče, namreč oslabijo, postanejo ohlapne in se več ne zmorejo dovolj hitro prilagoditi spremembi žarišča.

(Več o samozdravljenju vida v naslednjem nadaljevanju.)

Avtor: Peter Amalietti

Rick Harsch

Pisatelj meseca Avgusta | RICK HARSCH

RICK HARSCH

»Genij vpada v svoj čas kot komet na planetno krožnico, čigar lepo urejenemu in preglednemu redu je njegova krožnica tuja. Svoja dela meče daleč naprej, meče jih na krožnico, na kateri jih mora čas šele doseči.«

Nadarjen pisatelj z vizijo, njegov bister intelekt pa polaga najširše mreže. Je prekanjeno protislovje: osumljenec in detektiv; filozof in igralec; uživač in asket; provokator in človek na merku puške (saj tudi sam strelja z izredno globokim poznavanjem zgodovine in iz njega porajajočo se antiutopijo naših najboljših civilizacijskih ‘dosežkov’). Harsch je pisatelj, v čigar razum si boste zaželeli vstopiti in videti z njegovimi očmi. Grenka svežina takšne izkušnje prav vselej osupne bralca.

Pisatelj meseca Julija | Miha Remec

MIHA REMEC

»Opisujem svet, kakršen naj ne bi bil,« pravi pisatelj v enem od intervjujev po izidu Iksiona. Pozorni bralec pa ne more spregledati, da z znastvenofantastično pisavo opisuje čas, ki ga živi in doživlja; čas človekove nesvobode, enoumja, porobotenja in medijske zaslepljenosti.

Dodaj komentar