Češnje pod mojim oknom | Kristina Šuler

Kristina Šuler je verjela v človeka, kljub slabim izkušnjam. Ljudem je postala svetovalka. Poskušala je organizirati za kmečka dekleta bralne večere, kar ji pa ni uspelo. Bila je nekakšno kulturno središče v kraju za tamkajšnje izobražence. Na bralnih večerih, ki jih je prirejala, so se seznanjali s klasično in modernejšo rusko literaturo.

Čeprav nastajanju njenih pesmi ne moremo v celoti slediti, pa je vendar tudi o tem ohranjenih nekaj drobcev. Z redkimi verzi je dajala duška rastoči bolečini, ki priča o njeni žilavi vztrajnosti. Ta sila do smrti ni usahnila, vseskozi jo je namreč podžigalo trpljenje. Med njimi je pesem Češnja ob oknu. Hkrati razkriva, kako je pozneje prerasla v cikel (Češnja pod mojim oknom). Pesem je nastala 24. novembra 1951. Pozneje, ko je v pesmih dokončno obračunala z življenjem, se je odločila za cikel, omenjeno pesem pa je vključila v cikel kot tretjo in ji dala nov naslov Jesen.

Izgnanci

Ob naši hiši breskev cvete,

in trate vse še zelene,

na vrtu skrita pod grmičjem

vijolica sladko dehte.

In ptice, kakor vsako leto,

si v vejah gnezdeca pleto,

z oblački belimi posuto

pomladno modro je nebo.

Pred hišico na klopci dremlje

naš dedek v svojo velo dlan,

k zatonu mu življenja klone

skrbi in truda pozni dan.

Mi smo odšli in zapustili

svoj dom in zemljo, rodni kraj,

izgnal nas tujec je iz raja,

njegovi smo tlačani zdaj.

Mere: 13.5 x 21 str. 112