Jezikovno prasorodstvo Indoevropejcev, Semitov in Indijancev | Ivan Topolovšek

Topolovšek je vse svoje življenje posvetil svojemu pionirskemu in genialnemu jezikoslovnemu raziskovanju v času, ko so vsi drugi jezikoslovci iskali le razliki med jeziki, je on prav nasprotno iskal podobnosti in sorodnosti med njimi, katere je tudi potem odkrival in to med jeziki, med katerih nosilci ni sicer prav nobene znane zgodovinske ali zemljepisne povezave. Odkrival je na primer sorodnosti med slovenščino oziroma drugimi slovanskimi jeziki z baskovščino in celo z nam povsem tujo indijansko kečuanščino, in odkrite sorodnosti prav tako povsem ustrezno pripisal njihovemu jezikovnemu prasorodstvu, saj prav vsi jeziki izvirajo iz skupnega prajezika, za katerega pa Topolovšek sicer še ni mogel vedeti, da mu je od vseh jezikov še najbližja ostala prav naša slovenščina, čeprav je to s svojim pionirskim delom pravzaprav že tudi dokazal. Ko so njegove knjige na začetku minulega stoletja postale prave uspešnice, je izgubil svojo uradniško mesto in umrl, ves sestradan, v popolni anonimnosti in pozabi, so po prvi svetovni vojni njegove knjige (skupaj z Žunkovičevimi) oblasti prepovedale in tako je ostalo tudi v novi Jugoslaviji.

Slovenski venetologi so pred koncem minulega stoletja prvi obudili spomin nanju in na njuna dela ter odkritja, velika večina njunih odkritij in razlag je zelo pomembnih za slovensko jezikoslovje in slovensko zgodovino oziroma prazgodovini in zgodovini človeštva nasploh.

Topolovšek ni zgolj poliglot, temveč tudi pravi vseved.

238 str., format 13x21x1.9 cm