Ljubljanski tipi Satirično-psihologični obrazi | Josip Suchy

Josip Suchy (1869 — 1941) je bil pravnik, avstro-ogrski diplomat, pisatelj in prevajalec, ki je leta 1913 zapustil diplomatsko službo in se zaposlil pri Korespondenčnem uradu v Trstu in se vse bolj posvečal pisanju. Leta 1919 se je zaposlil v Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani, kjer je ostal vse do upokojitve. Ljubljanska kulturna smetana ga je z veseljem sprejela medse in tesno je prijateljeval z Otonom Zupančičem, Hinko Smrekarjem, Gvidonom Birolo, Ivanom Vavpotičem, Nikom Pirnatom, Cvetkom Golarjem … Gojil je feljton, humoresko, memoare in potopise. Objavljal je v večini tedanjih slovenskih in jugoslovanskih časnikov. Leta 1924 je izšla njegova tretja knjiga, Ljubljanski tipi, katero je petdeset let pozneje Kajetan Gantar označil za “posrečeno tipizirane ljubljanske portrete od pijančkov in kofetaric do peric in mlekaric; številni antični citati, aluzije in cele zgodbe (Petronijeva novela o žalujoči vdovi iz Efeza), duhovita in neambiciozna kozerija”, za današnjega bralca pa je to nadvse zanimivo, duhovito in kratkočasno ironično branje o – vsaj za avtorja – grotesknih navadah in šegah ljubljanskih meščanov vsekakor nadvse dragocen in edinstven prikaz življenja na začetku dvajsetega stoletja v Ljubljani in njeni okolici, ki ga lahko zaradi avtorjevega šaljivega cinizma uvrstimo med satire ali humoreske.

Mere 15×21 cm, 260 str., mehka vezava