Pogled nazaj | Edward Bellawy

Takoj po izidu leta 1888 je ta utopični roman, ki prikazuje družbo v letu 2000 in precej podrobno opiše njen izmišljeni novi egalitarni družbeni sistem, ki je zamenjal kapitalizem, postal velika knjižna uspešnica. Njegove napovedi so bile namreč nadvse obetavne: leta 2000 bo država vsakemu človeku omogočala spodobno in bogato življenje, najprimernejše delo, vrhunsko izobraževanje in kulturo že zgolj samo zato, ker je – človek.
Ta Bellamyjev roman je v ZDA sprožil pravi družbeni vihar. V zadnjem desetletju 19. stoletja je v ZDA celo delovalo 162 klubov nacionalistov, ki so svoj politični program utemeljili na prav tej Bellamyjevi fikciji. Kot kritika in odgovor nanjo ali kot njeno nadaljevanje in dopolnitev so objavili na desetine krajših in daljših esejev in celo knjig. Leta 1935 so prav ta roman ameriški intelektualci izbrali za delo, ki je najbolj odločilno vplivalo na ameriško družbo v zadnjih petdesetih letih. Številni ameriški socialisti so jo razumeli kot kritiko kapitalizma, za druge pa je bila avtorjeva zamisel o državnem upravljanju celotnega družbenega življenja le zlovešča napoved totalitarnih režimov v dvajsetem stoletju.
Podobno kot Francis Bacon v utopičnem romanu Nova Atlantida tudi Bellamy opisuje in napoveduje tehnične zamisli in izume, ki so se nato tudi uresničili: uporabo debetne oziroma kreditne kartice, vsesplošno uporabo elektrike za razsvetljavo in ogrevanje, pester telefonski program z glasbo, poročili in nedeljsko mašo v vsakem domu – v času, ko so telefonske centrale sicer že delovale po vseh večjih mestih ZDA, radija pa še ni bilo.
Ponatisi Bellamyjeve knjige se nadaljujejo vse do današnjih dni in s prevodi vred so prodali že več kot milijon izvodov. Ostaja namreč večno aktualna, saj opominja človeštvo, da je blaginja na dosegu roke, le malce bi moralo prekrojiti družbeni sistem in prerazporediti bogastvo, predvsem pa za prednostno nalogo sprejeti obvezo skrbi za vse ljudi in ne le za izbrance oziroma kapitalistično elito. Bellamy se je najbrž le zmotil v datiranju, njegova vizija pa se bo prej ali slej tudi uresničila, noben družbeni sistem namreč ni večen in tudi kapitalizem se bo z evolucijo človeštva moral prej ali slej spremeniti v nekaj drugega, boljšega.

Mere 16 x 23 cm, 236 str., mehka vezava