RAZBOJNIŠKI ROMAN IZ DALJNE ILIRIJE
Roman Jean Sbogar iz daljne Ilirije, ki je prvič izšla leta 181 v Parizu. Ta razboljniška povest iz daljne Ilirije ne bi najbrž pritegnila nobene pozornosti, če se ne bi kmalu po njenem izidu razširila vest, da jo je prebral sam Napolen v ujetništvu na otoku Sv. helene in jo pohvalil. In ljudstvo je zdaj rado seglo po knjigi, ki je krajšala samotne dneve slavnega jetnika. Tako je Napoleon nehote pripomogel k uspehu pisateljev, ki je bil sicer vselej med njegovimi nasprotniki.
Vendar pa je ravno ta roman močno vplival na mnoge poznejše pomembne francoske pisatelje (Hugo, Balzac …) 19. stoletja, za slovensko bralstvo pa so nadvse zanimivi tudi opisi krajev in navad naših prednikov, kot jih je doživel tujec.
V Ljubljano, ki je bila prestolnica Ilirije, je Nodier prišel na začetku leta 1813 kot knjižničar in urednik uradnega lista francoske vlademv Iliriji Telegraph officiel. Ta se je močno zanimal za razbojnike, ki jih je bilo tiste čase in prej na Kranjskem in v Istri obilo. V Svojem romanu je pistaelj razbojniško tolpo postavil v devinski grad in ji za poveljnika dal človeka, ki je živel dvojno življenje : nastopal je namreč kot vodja razbojnikov in kot premožen , izobražen, skrivnosten tujec v Benetkah, kjer si je dobil naklonjenost preprostega ljudstva in oboževanega dekleta. Na tem dvojnem življenju temelji tudi zaplet in razplet povesti. Janez Žbogar je zelo skrivnosten človek …
[FRANCOSKI MOST V RIBNICI] V času Ilirskih provinc je Napoleonova vojska leta 1809 zasedla Ribnico. Takratni lastnik gradu, Anton Rudež, je gostil francoske vojake in ribniške veljake. Francozi so ostali v Ribnici do leta 1813, ko je bila Dolenjska ponovno v avstrijskih rokah.