Knjiga spregovori o samotnosti, o poti skoz življenje, razmejeni z dvema ljubeznima, ki pa nista obrodili sadov. Ali pač, saj tega zapisa brez njiju ne bi bilo. Življenje sta naredili mikavnejše v mladost,
zdaj pa prebujata lepe spomine in nostalgične skomine.
”Vsak dan nam je podarjen, pravijo modreci. Dosegli smo, kar smo. Živimo pa na podlagi minulega dela. Vsako kosilo pospremim z zahvalo, da imam, kar imam.”
In življenje se znova poraja in večno bo tako.
Avtorica Marijana Starc je izdala tri leposlovne knjige (Utrinki samote, Dolga je pot do raja, Kako diši pomlad). Kaj je namreč lahko še lepšega kot delček tega pisanega mozaika, ki se zdaj imenuje že polpreteklost, ohraniti za prihodnje rodove.